Pankrti - Gora

Namenili smo se v hribe,
da bi osvojili očaka vrh.
Nemo gledali smo velikana,
ko spreleti nas rahel srh.
Zaslišali smo namreč oddaljeno grmenje,
vedeli smo, da je to nevihte glas.
Vsak pri sebi je takrat pomislil
je za vzpon za zdaj pravi čas?

Če ne morte naprej, odstopte, odstopte iz te igre čimprej.

Ko se ulil je dež na nas
bili smo tik pod vrhom gore.
V samoti tihega brezupa
začele so se ure peklenske more.
Brezmočni viseli smo v steni,
prikoavni na jeklene kline.
Bili smo izvrstna tarča strelam,
ko moral čakat smo da neurje mine.

Če ne morte naprej, odstopte, odstopte iz te igre čimprej.

Tovarši pokopani so ob vznožju gore,
tako da lahko ji vedno gledajo v obraz.
Zimski orel jim dela družbo,
oltarjev glasba krajša jim zdaj čas.
Tudi sam vedno jih obiščem,
kadar z gore vračam se u vas.
Prižgem jim svečo, uredim cvetlice,
kakšno lepo pesem preberem jim na glas.

Če ne morte naprej, odstopte, odstopte iz te igre čimprej.

- hvala Mario