Pankrti - Razkol

Nikogar ni blo več
sam še mesene sanje
skrite za črno svilo
iskale so pot vanjo.
Sploh ni več vednla
so vsi užitki zmišljeni
je to strast al sam strah,
kar v njej gori?

Nikogar ni blo več
ki bi še vedu za stari kluč
da bi v njeno črno luknjo
posvetila nova luč.
Sploh ni več vednla
so vsi užitki zmišljeni
je to strast al sam strah,
kar v njej gori?

Nikogar ni blo vč
ki bi vsaj zadet zablodu noter
vse bi sam za enkrat dala
tud boga u seb izdala.
Ampak bog je ni slišu
njega ni za zemeljski strasti
zato je name vse preložu
mene je vsak dan morila
po vseh teh letih za nagrado
je vsako noč men težila
da bi ostal ponoč
da bi se mi na koncu misel porodila.

Padu sem dol, dol u njen lasten razkol.
Padu sem dol, dol u njen lasten razkol.

- hvala Mario